Varčevanje, naložbe ter načini upravljanja premoženja

1. Posameznik ima izbiro

Ste med tistimi, ki radi varčujejo, ali raje sproti porabljate zaslužen denar? Prva skupina zagovarja, da mora vsak posameznik sam skrbeti za finance, varčevati in vlagati z namenom, da si lahko pozneje privošči več. Druga skupina je bolj naklonjena sprotnemu zapravljanju. Nekateri imajo za zapravljivost izgovor, da je za ekonomijo najboljše če denar vedno kroži, kar je po eni strani dobro, vendar je na daljši rok mogoče bolje, če kupujemo kar resnično potrebujejo. S tem trg spodbujamo, da nam ponudi boljše izdelke in storitve, privarčevan denar pa oplemenitimo.

Varčevanje ali sprotna potrošnja je večno vprašanje

Življenjska doba se počasi viša, rojeva se manj otrok kot v prejšnjih generacijah, posledično bo čez nekaj let veliko več upokojencev kot delavcev. Kako dolgo je tak sistem vzdržen? Velika verjetnost je, da ne bo ostal v takšni obliki, kot je sedaj. Zato se je dobro pozanimati o možnostih, ki nam pomagajo na poti do finančne neodvisnosti. Naj nam ne bo cilj pokojnina, glejmo na njo kot na tolažilno nagrado, če bo sploh še obstajal pokojninski sistem kot ga poznamo danes. Seveda pa nimamo vsi enakih ciljev. Ta članek spodbuja razmišljanje o varčevanju in opisuje načine upravljanja premoženja za splošno populacijo in pri tem ne zajema primerov, kjer je delo oblika izražanja, dokazovanja, samoaktualizacije, doseganja ugleda in podobno.

2. Kdo vodi igro?

Zanimivo je, kako lahko skoraj vse živali v naravi same poskrbijo zase, le domače živali so odvisne od nas, ker smo jih udomačili. Čeprav je človek edinstven in neprimerljivo bolj sposoben od divjih živali, nekaterim ni samoumnevno, da bi lahko sami poskrbeli zase, ker se od malih nog učimo, kot da je življenje brez korporacij nemogoče. Krojijo nam vse, od tega s čim se ukvarjamo, kako se zabavamo, kako porabljamo denar in kako ga služimo.

Nadzor nad našimi financami in življenjem želijo voditi veliki igralci

Nekoč je lahko ena oseba s povprečno plačo zaslužila dovolj za normalno življenje celotne družine, v današnjem času sta v večini primerov zaposlena dva člana gospodinjstva, produktivnost delavcev je večja, ampak kljub temu blaginja ni takšna kot bi pričakovali. Velik vpliv na to ima trenutni denarni sistem, od katerega imajo največjo korist ljudje, ki so bogati.

3. Praktični primer

Odkar se lahko denar tiska brez omejitev je vse drugače. To niti ni več denar. Le ta ima sam po sebi vrednost, dejansko je zdaj postal le še valuta. Dober primer, za učenje o takšnem sistemu je igra Monopoly. Cilj igre je, da ne bankrotiramo, ampak v bankrot spravimo druge igralce.

Tudi igra Monopoly se razvija. Obstaja tudi digitalna različica.

Vendar pravila niso enaka za vse, v pravilih piše, da banka ne more bankrotirati. Čeprav ob nakupu igre dobimo določeno število bankovcev, to ne omejuje bankirja, da v igro doda nove enote, lahko tudi na prazen list papirja napiše vrednost in že ima bankovec. Ko tudi to ni dovolj lahko enostavno naredi razpredelnico in napiše koliko denarja ima kdo, brez fizičnih bankovcev. Tako je skozi igro kupna moč denarja vse manjša in nam 200 enot ob prehodu skozi start ne predstavlja ničesar. Izhod iz tega sistema v igri je kopičenje hišk, namesto kopičenja denarja. Te so omejene, tudi če bi kupili več iger, da bi imeli več hišk v pravilih piše, da je v igri lahko 32 hišk in 12 hotelov. Pri zbiranju večjega števila hišk gledamo na to kolikšen delež od vseh hišk imamo sami, zato se ne izplača menjati hiške za hotel, ker s tem zmanjšamo odstotek hišk v naši lasti. Če to mišljenje prenesemo v resnični svet ugotovimo kako želimo varčevati in kako želimo računati prihodke. Namen tega članka ni, da vam pove kateri standard je najboljši, ampak da pogledate dokaze, preučite informacije in se zavestno odločite kaj želite glede tega narediti. Kot hiške si predstavljajte Bitcoin. Teh sicer ni samo 32 ampak je omejitev postavljena pri 21 milijonih, v praksi še manj, ker so nekateri kovanci izgubljeni. Prednost pri tem ni le omejitev števila vseh enot ampak predvidljivost koliko enot se bo dodalo v ekonomijo.

4. Kaj je standard?

Kot standard si lahko izberemo karkoli, lahko tudi samo računamo prihodke in izdatke v drugi valuti, ki jo uporabljamo. Čeprav smo navajeni meriti profit v lokalni valuti, bi lahko za primerjavo uporabili ceno nekega izdelka ali storitve. Big Mac Index je neformalen način za primerjavo kupne moči med dvema valutama. Z njim vidimo koliko ur dela je potrebnih v neki državi za nakup enega Big Mac-a. Vseeno je kakšna je cena in ali kupujemo hitro hrano, primerjamo le za koliko odstotkov se spreminja naša plača in cena enega hamburgerja.Če je v nekem obdobju hamburger 5% dražji, naša plača pa 2% višja, imamo v resnici okoli 3% nižjo plačo. Namesto hamburgerja si je še bolje sestaviti košarico izdelkov, ki jih kupujemo. Kupno moč lahko merimo tudi z nepremičninami, s plemenitimi kovinami, z delnicami, s skladi, s kriptovalutami in tako dalje. Pri tem ne gre za enkratni nakup in prodajo nazaj v lokalno valuto ampak je to spremenjeno razmišljanje, kot v igri Monopoly zbiramo hiške namesto denarja.

Varčevanje in investiranje se razlikujeta

5. Naložbe in vlaganja

Glede na starost in naklonjenosti k tveganju določimo koliko odstotkov želimo imeti kje. Pri tem pazimo, kdo nam svetuje o naložbah, finančni svetovalec nam ne bo svetoval nakupa kriptovalut ali bitcoina in nam bo veliko raje ponudil delnico ali vzajemni sklad od katerega dobi največji posredniški delež. Prav tako ni priporočljivo sprejemati finančnih nasvetov od ljudi, ki imajo manj premoženja od nas. Tudi če smo nagnjen k izraziti previdnosti in imamo odpor do tveganja ni logično, da imamo samo denar, saj je ta skoraj zagotovo vsako leto vreden manj. Še slabše je če vse porabimo sproti za stvari, ki jih ne potrebujemo. Ko izberemo taktiko, jo prilagajamo glede na to kako se spreminja svet in se držimo plana. V primeru, da se stvari, ki jih zbiramo, pocenijo ni razloga za paniko. Takrat lahko izkoristimo priložnost ter pridobimo več enot kot smo pričakovali. V primeru, da cene narastejo, je potrebno dobro premisliti ali se nam splača prodati. Razlog za to je ta, da ne moremo biti prepričani, da bomo kupili nazaj vsaj tisto kar smo imeli pred prodajo. Vsekakor pa moramo zbirati preverjene stvari, ki jih želimo imeti sami ter jih je mogoče zamenjati za kaj drugega. Nikoli, ampak res nikoli pa ne pozabimo, da z vlaganjem pridejo določena tveganja. Brez osnovnega znanja so lahko naložbe izredno nevarne. Kot prvo je potrebno vložiti nekaj v svoje znanje (nikakor ne pri tečajih, ki vam obljubljajo, da boste obogateli), šele potem pa se lahko spustimo v svet naložb ter investicij in dobrega upravljanja s premoženjem. To velja za vse oblike, če naštejemo nekaj primerov so to delnice, obveznice, vrednostni papirji, nepremičnine, plemenite kovine, bitcoin, ostale kriptovalute, umetnine itd.

To pomeni, da ne kupujemo stvari samo z namenom, da jih v čim krajšem času prodamo drugi osebi, ampak zato da obogatimo svoje imetje ter v primeru, da ne porabimo vsega, lahko nekaj zapustimo naslednikom. Na svetu obstaja mnogo različnih dobrin, ki zgodovinsko držijo vrednost oziroma pridobivajo na njej zaradi »redkosti« in uporabnosti. Ena izmed njih je tudi bitcoin in določene kriptovalute. Pri kupovanju nikakor ni potrebno vsega naenkrat zamenjati, dobra strategija je postopna razdelitev sredstev skozi določeno časovno obdobje. S periodičnim kupovanjem dobimo povprečno ceno in zmanjšamo verjetnost, da nekaj kupimo na vrhu. S tem ko imamo različna sredstva zmanjšamo tveganje. Tudi če smo veliki zagovorniki kriptovalut, nam ne bo škodilo, če imamo v lasti nekaj fizičnega zlata in srebra in obratno. Namesto prerekanja o tem ali so boljše kriptovalute ali plemenite kovine stopimo skupaj proti fiat valutam in vprihodnje še bolj proti digitalnim valutam centralnih bank (CBDC).

Sedaj pa je vaša osebna odločitev ali boste svoja zaslužena sredstva plemenitili, poskušali izničiti učinke inflacije ali pa samo držali denar oz. valute na svojem računu in iz dneva v dan izgubljali kupno moč vaših sredstev. In to celo na tak način, da se nikjer ne bo poznalo, le ko jih boste želeli potrošiti bodo manj vredna.

Članke za blog na spletni strani medium.com pišejo različni člani in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.

--

--

--

BTC društvo Slovenije je ustanovljeno z namenom, da bi povezali slovensko skupnost in odgovarjali na vprašanja.Članke pišejo člani skupnosti. https://bitcoin.si

Love podcasts or audiobooks? Learn on the go with our new app.

Get the Medium app

A button that says 'Download on the App Store', and if clicked it will lead you to the iOS App store
A button that says 'Get it on, Google Play', and if clicked it will lead you to the Google Play store
SLOVENSKO DRUŠTVO VIRTUALNE VALUTE BITCOIN

SLOVENSKO DRUŠTVO VIRTUALNE VALUTE BITCOIN

BTC društvo Slovenije je ustanovljeno z namenom, da bi povezali slovensko skupnost in odgovarjali na vprašanja.Članke pišejo člani skupnosti. https://bitcoin.si

More from Medium

A Milestone of SONM: Supercomputer Makes Rays a Rendering Pioneer

[Power Letter #013] PFAN Listing on HotBit Exchange, Staking is Live & More

IndiGG — SubDAO of Yield Guild Games backed by Polygon

Zesty Community Update #6 — March 2022