Tomorrow Conference 2022 — Utrinki z največje evropske konference o NFT-jih, metaversu in blockchain tehnologiji
Od 13. do 15. maja je v Beogradu prvič potekala, po besedah organizatorjev, največja evropska konferenca o NFT-jih, metaversu in blockchain tehnologiji — Tomorrow Conference 2022. Tridnevne konference se je udeležilo preko 2500 udeležencev, več kot 15.000 ljudi pa je dogodek spremljalo prek spleta.
Na treh odrih se je zvrstilo več kot 100 govorcev in govork, med drugim tudi Tanja Bivic Plankar — predsednica organizacije Blockchain Alliance Europe (BAE), Dejan Roljić — ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Eligma (GoCrypto) in Bruno Ver — izvršni direktor in soustanovitelj mednarodnega podjetja s slovenskimi koreninami Niftify.
Konference pa smo se udeležili tudi nekateri člani Bitcoin društva Slovenija — VABLJENI K BRANJU!
Zakaj za vraga potrebujemo množično sprejetje?
Kot že vemo, je NFT edinstven, nezamenljiv žeton, ki temelji na blockchain tehnologiji. Predstavljamo si ga lahko kot digitalni potni list, s katerim uporabnik dokazuje lastništvo, pristnost in ostale podatke o določeni fizični ali digitalni stvari, ki jih ni mogoče spreminjati. Bruno Ver iz podjetja Niftify meni, da smo še vedno v zgodnji fazi razvoja NFT-jev in da je pred nami še dolga pot do množičnega sprejetja.
Pojasnil je, da se za množično sprejetje smatra, če določeno stvar uporablja od 15 do 20 odstotkov ljudi po celem svetu. Po podatkih časopisa Financial Times in Chainalysis je od leta 2021 približno 360.000 ljudi po celem svetu lastnikov NFT-jev, kar predstavlja približno 4,7 odstotka svetovnega prebivalstva. »Za množično sprejetje NFT-jev potrebujemo pravila in upravljanje [vodenje, nadzor],« je dejal Ver, kljub temu, da to morda malce odstopa od osnovne ideje o decentralizaciji Satoshija Nakamota.
V nadaljevanju je Ver pojasnil, da vidi prihodnost, kjer bodo NFT-ji zamenjali črtne kode na trgovinskih računih: »Kar 55 odstotkov ljudi izgubi svoje račune v roku dveh tednov. NFT-ji bi lahko rešili ta problem.« Trgovinskega računa, ki bi bil s pomočjo blockchain tehnologije zapisan na NFT-ju, prav tako ne bi mogli uničiti ali spremeniti, poleg tega pa bi takšno poslovanje potekalo povsem digitalno.
In čeprav ob izrazu ‘digitalno poslovanje’ morda kdo pomisli na stisko starejših, slednji verjetno ne bi občutili večjih razlik. Ob množičnem sprejetju NFT-jev bi se uporaba te tehnologije verjetno poenostavila in standardizirala, podobno kot se je zgodilo z internetom ali elektriko. Čeprav morda ne vemo točno, kako določene tehnologije delujejo, jih vseeno s pridom koristimo — za to pa so potrebna »pravila in upravljanje«.
Podjetje Niftify je sicer pred kratkim posodobilo svojo spletno tržnico oziroma platformo za ustvarjanje, nakup, prodajo in izmenjavo NFT-jev, poleg tega pa podjetje investira v kreiranje močnih pravnih skupin na različnih kontinentih in s tem pridobiva taktično konkurenčno prednost na področju množičnega sprejetja.
Vrzel neenakosti med spoloma
Prvi dan konference je na glavnem odru potekala tudi okrogla miza z naslovom ‘Wonderwomen in NFT: Attracting venture capitalists to invest in NFT projects’, v sklopu katere so sodelujoče razpravljale o pomenu vključevanja žensk v blockchain ekosistem.
(Od leve proti desni) Dajana Ko (DK Advisors), Megan Plisky (Crypto Megan), Tanja Bivic Plankar (BAE), Aleksa Mil (WACEO) in Ana Nives Radović (TeslaWatt) so obravnavale številne vrzeli v neenakosti med spoloma in se pogovarjale o tem, kako lahko ženske prevzamejo pobudo za ustvarjanje priložnosti in izkoriščanje potenciala.
Bivic Plankarjeva je aktivna članica blockchain skupnosti od leta 2017, od marca 2018 pa je tudi predsednica neprofitne organizacije Blockchain Alliance Europe (BAE). Vodila ali sodelovala je že pri številnih projektih, povezanih z blockchainom. Meni, »da so trenutno takšni pogovori potrebni in smiselni in samo strukturirana akcija vseh deležnikov lahko premaga trenutne vrzeli med spoloma na področju IKTja in blockchain tehnologije.« Udeleženke okrogle mize so tudi poudarile, da si ženske tudi same morajo izboriti prostor na področju blockchaina in da so za večje odločanje žensk za to področje pomembne ženske vzornice, odločevalke in tudi investitorke.
BAE sicer povezuje podjetja in pravne osebe z namenom medsebojne pomoči pri razvoju, mreženju, sodelovanju in izobraževanju. Vse s ciljem množične uporabe blockchain tehnologije in digitalnega premoženja ter z namenom, da bi Evropa postala vodilna globalna destinacija na tem področju. Predsednica BAE se je drugi dan konference v govoru ‘NFTs: Just another hype?’ dotaknila tudi uporabnosti NFT-jev.
Uporabnost NFT-jev in prepad pred vzponom
Najprej je predstavila slovenske primere NFT promocijskih kampanj, med drugim tudi zbirko ‘I feel sLOVEnia NFT’, ki vsebuje 15.000 NFT-jev različnih turističnih destinacij Slovenije, Argettyje, NFT-je proizvajalca mesnih in ribjih paštet Argeta, in ‘portoroške koze’ iz kolekcije ‘Portorož NFT Collection’, ki jo je predstavilo Turistično združenje Portorož. Takšni projekti so sicer dobri za vzpostavljanje skupnosti, doseganje nedosegljivih ‘digitalnih domorodcev’, kazanje progresivnega razmišljanja in ustvarjanje dobrih odnosov z javnostjo.
Vendar pa jim po drugi strani trenutno primanjkuje podpornega okolja oziroma ekosistema, podjetniške ideje bi lahko bile bolj razdelane, ne angažirajo skupnosti, razmerje med stroški in uspešnostjo ni najboljše, poleg tega pa imajo ljudje pogosto težave z uporabniško izkušnjo, je pojasnila Bivic Plankarjeva in dodala: »Pametno bi bilo, da bi iz prejšnjih ‘hypov’ kaj potegnili [ICO mrzlica 2017, 2018], namesto tega pa se nismo naučili ničesar o tem, zakaj je uporabnost pri projektu tako zelo pomembna.«
Nato je predstavila graf množičnega sprejetja in dejala, da se trenutno nahajamo na točki ‘prepada’ (ang. chasm). Koncept prepada sicer izhaja iz knjige ‘Crossing the Chasm’ (Geoffrey Moore), kjer avtor pojasnjuje, da prepad obstaja, ker po določeni točki prodaje izdelka zgodnjim uporabnikom prodaja doseže stagnacijo. Naslednja stopnja rasti je ta, da se izdelek prenese na množice, pri tem pa mora skozi štiri manjše faze: samohvalo in zapostavljenost, zasmeh, kritiko, sprejetje.
Bivic Plankarjeva je nadaljevala, da po točki prepada sledijo standardizacija, pravna varnost in regulacija, učinkoviti primeri uporabe, strokovnost ter visokokakovostni projekti. Kot primer dobre prakse je predstavila projekt STEP’N. To je Web3 aplikacija, kjer se uporabniki opremijo z NFT-ji v obliki športnih copat, nato pa s hojo, džogingom ali tekom na prostem služijo kovance, ki jih lahko kasneje pretvorijo v evre ali dolarje. Aplikacija deluje po konceptu ‘walk-to-earn’.
Prihodnost plačil
Prvi dan je imel govor tudi Dejan Roljić, slovenski podjetnik s širokim naborom izkušenj. Pri šestnajstih letih je ustanovil svoje prvo podjetje, pri dvajsetih pa ABC Accelerator, ki povezuje zagonska podjetja po vsej Evropi in v Silicijevi dolini. Leta 2017 pa je ustanovil tudi podjetje Eligma, ki s svojimi rešitvami za pametno poslovanje preko plačilnega sistema GoCrypto dosega že več kot 68.000 trgovin in storitev po vsem svetu. Njihove storitve trenutno lahko uporablja več kot 150 milijonov uporabnikov.
Roljić je na konferenci govoril o tem, da mnogi tradicionalni ponudniki finančnih sistemov in storitev običajno ne zmorejo slediti vsem inovacijam v dobi digitalizacije, zaradi česar jih pogosto ovržejo s trditvami, da so nesmiselne ali nepotrebne. »Plačilna shema korporacije Visa se praktično ni spremenila od leta 1959 do leta 2015, le kompleksnost pri plačilih je vedno bolj zapletena. Zakaj? Če naredite sistem dovolj kompleksen, vas nihče ne bo mogel zmotiti,« je dejal Roljić.
Pojasnil je, da je največja revolucija v načinu plačevanja »tik za vogalom«, vendar trenutna infrastruktura plačevanja onemogoča tradicionalnim, fizičnim trgovinam, da sledijo hitremu tempu transformacije, ki jo vodijo spletne trgovine. »Mi smo manjkajoči člen,« je dejal Roljić in dodal, da so razvili preprosto in celovito programsko rešitev za trgovce. Po celi Sloveniji, denimo, je mogoče storitve podjetja GLS Slovenia plačati preko terminala podjetja Eligma — Elly POS.
Roljić je predstavil tudi svojo vizijo glede prihodnost plačil — tako imenovani GoCrypto 2.0, ki ga že razvijajo. Nadgrajena rešitev GoCrypto 2.0 bo omogočila resnično decentralizirana plačila, trgovec pa bo lahko sprejel praktično katero koli valuto in prejel poravnavo v želeni kriptovaluti brez posrednika in, po zaslugi blockchain tehnologije, povsem varno.
Na konferenci v Beogradu je bilo kar nekaj Slovencev
Na konferenci smo sicer naleteli na številne Slovence iz kripto in blockchain industrije, med drugim pa smo govorili tudi z Ivom Grlico, ustanoviteljem odvetniške pisarne GrlicaLaw. Njihova vizija je sicer ponuditi novo vrsto odvetniške pisarne: spletno pravno storitev, neodvisno od lokacije, vendar z individualnim in butičnim pristopom do vsake stranke. Področja prakse, s katerimi se ukvarjajo pri GrlicaLaw, zajemajo kriptovalute in DeFi (Fin-Tech), reševanje vseh vrst pravnih sporov, davčno pravo, ena od njihovih glavnih specializacij pa je pravo informacijske tehnologije (IT).
Ivo Grlica je v pogovoru izpostavil tudi fiasko s kriptovaluto Luna in stabilnim kovancem Terra USD (UST), ki sta žetona blockchain omrežja Terra. »To je zelo velik udarec za kriptovalute,« je dejal Grlica in dodal, da čeprav smo se morda ravno navadili na volatilnost kriptovalut, smo vsaj za stablecoine menili, da bodo dejansko ostali stabilni. »Morda se še ne zavedamo popolnoma, kakšne posledice bo ta udarec prinesel za celoten kripto segment.«
Srečali smo tudi Marka Pavloviča, ki je sicer eden izmed upraviteljev GoldHorn Crypto strategij, ki jih je mogoče najti na Iconomiju. Pavlovič je dejal: »Kripto ekosistem se razvija in širi naprej na globalni ravni in dokazuje novi naložbeni razred, ki ga z neprekinjeno likvidnostjo podpirajo institucionalni vlagatelji.« Njegovo trditev je kasneje podprl tudi eden izmed govorcev na glavnem odru konference.
DeFi, DAO in investiranje v kriptovalute
Zadnji dan je imel na konferenci Tomorrow Conference govor tudi Craig Sellars, ustanovitelj kriptovalute oziroma stablecoina Tether. Sellars deluje v različnih vlogah; soustanovitelja, tehnologa, pospeševalca, direktorja, diplomata in svetovalca za več projektov, podjetij in organizacij s področja blockchaina. Žal smo njegov govor zamudili, ker smo odrinili na pot domov, sicer pa je govoril o tem, kaj resnično pomeni biti lastnik svojih podatkov, identitete in premoženja ter o gradnji decentraliziranega omrežja zaupanja.
Otvoritveni slovesnosti konference prvi dan je sicer sledila ekskluzivna panelna razprava o gospodarstvih ustvarjalcev in NFT-jih prihodnosti. Zanimivost te razprave je bila, da je prvič v Evropi in samo drugič na svetu potekala v metaversu, čeprav z manjšimi tehničnimi težavami.
Priljubljena tema med govorci in udeleženci konference so bile tudi decentralizirane avtonomne organizacije ali DAO. To je sicer oblika organizacije, ki temelji na blockcahinu in jo pogosto upravlja lastni kriptožeton. Vsakdo, ki kupi in ima te žetone, pridobi možnost glasovanja o pomembnih zadevah, neposredno povezanih z DAO. Običajno namesto tradicionalnih korporativnih struktur uporabljajo pametne pogodbe za usklajevanje številnih prizadevanj in virov za doseganje skupnih ciljev. Različni govorci so poudarili, da je, tako kot pri NFT-jih in kriptovalutah, tudi pri organizacijah DAO za napredek zelo pomembna regulacija.
Seveda je bilo govora tudi o investiranju v kriptovalute, vendar je bilo ob tem poudarjeno, da morajo vlagatelji najprej dobro razumeti tradicionalne finančne trge, saj so principi investiranja enaki. Robert Lonsdorfer iz podjetja Hundred X je v govoru z naslovom ‘Investing 3.0’ denimo dejal, da vsak vlagatelj najprej potrebuje dober načrt, svetoval je, naj ne ‘položi vseh jajc v eno košaro’ in naj ne zapravi več kot zasluži. Poudaril je, da so lahko kriptovalute sicer precej bolj donosne, kot denimo delnice, vendar so obenem tudi mnogo bolj tvegane.
Na konferenci pa ni manjkalo niti dobrodelne note, za kar je poskrbela organizacija Unicef s projektom ‘crypto4good’. S 25 donacijami v zameno za edinstvene NFT-je so zbrali skoraj 2000 dolarjev, od česar so partnerska podjetja podarila trikratni znesek za vsak prispevan evro.
Osebni vtis
Konferenca Tomorrow Conference 2022 je bila zelo dobro organizirana in tudi glavno mesto Srbije, kot gostitelj, ni razočaralo — odlično hrano in pijačo smo v Beogradu našli brez težav. Odziv članov Bitcoin društva Slovenije (BDS), in tudi drugih Slovencev, ki so se udeležili konference, je bil pozitiven, poleg tega je bilo veliko možnosti za mreženje in povezovanje na različnih področjih.
Spoznali smo tudi Igorja Miloševića iz Črne gore, ustanovitelja neprofitne organizacije ADP-Zid, ki bo konec meseca maja organizirala Montenegro Blockchain Forum 2022 v Podgorici. S predsednikom BDS, Tonijem Čeponom, sta razglabljala o regulaciji in drugih področjih blockchain tehnologije v obeh državah.
Konec tridnevnega izleta v Beograd pa lahko povzamemo s Čeponovimi besedami, ki je malce v šali (in verjetno tudi zato, ker je predsednik Bitcoin društva) dejal: »Po vsem slišanem je Bitcoin še vedno krepko na prvem mestu. To je vse, kar šteje.«
Avtor članka: Rok Žontar
Članke za blog na spletni strani medium.com pišejo različni člani in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telegram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.
