RUDARJENJE BITCOINA LAHKO ZMANJŠA PODNEBNE SPREMEMBE[1]
Z uporabo metana, proizvedenega na odlagališčih odpadkov in naftnih črpališčih, ki bi ga sicer sežgali, lahko rudarjenje bitcoina pomaga zmanjšati globalno segretje za 0,15 stopinj Celzija
Daniel Batten
V letu 2022 se je spremenilo vse, kar smo v sektorju, ki se ukvarja z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi vidiki (ESG), mislili, da vemo o bitcoinu. Menili smo, da ima negativen vpliv na okolje. Ne bi se mogli bolj motiti.
Izkazalo se je, da ima rudarjenje bitcoina potencial, s katerim bi se lahko izognili globalnemu segretju za osupljivih 0,15 stopinj Celzija.
Bitcoin namreč predstavlja edino tehnologijo, ki je na voljo in jo je obenem možno praktično uporabiti ter razširiti, ko gre za spopadanje z najbolj smrtonosnim toplogrednim plinom na svetu v letu 2022, tj. metanom.
Več o tem, kako lahko bitcoin prispeva, v nadaljevanju. Najprej pa naj povem, da je naš najbolj smrtonosen toplogredni plin metan in ne ogljikov dioksid, saj so v Programu Združenih narodov za okolje (UNEP) ravnokar pojasnili, da je “zmanjšanje emisij metana najmočnejši vzvod, ki ga imamo, da bi v naslednjih 25 letih upočasnili klimatske spremembe”[1]. To drži, kajti ko nezgoren metan uhaja v ozračje, v 100-letnem obdobju povzroči 30-krat večje segretje kot ogljikov dioksid.[2] Lani je Nasina satelitska raziskava 1200 naprav za sežiganje plinov pokazala, da ga uide precej več, kot smo mislili, in sicer v nekaterih primerih kar dva in polkrat več.[3]
Metan na srečo ostane v atmosferi samo devet do dvanajst let.[4] To pomeni, da bomo učinek na podnebje občutili skoraj nemudoma, če najdemo način za zmanjšanje njegovih emisij. Morda ste pomislili: “Zakaj je to sploh pomembno, če ostane zgolj desetletje?” Pomembno je zato, ker bi bil v tem desetletju vpliv segrevanja tako velikanski, da bi bilo lahko že samo to dovolj za povzročitev nepopravljivih podnebnih povratnih zank.
Pri emisijah metana je treba biti pozoren na zelo pomembno nianso. Metan v obliki zemeljskega plina, ki zgori, ko prižgemo plinski grelnik ali peč, je ogljično pozitiven, saj pri kurjenju tega pride do izpustov ogljikovega dioksida, ki sicer ne bi ušel v ozračje.
To, da se metan, ki bi sicer ušel v ozračje, sežge, pa je ogljično negativno, kajti ogljikov dioksid, ki je s tem proizveden, je, čeprav škodljiv, še vedno količinsko manj škodljiv, kot če bi izpustili metan. Če bomo lahko pravočasno sežgali dovolj tega uhajajočega metana, se bomo morda lahko izognili podnebni katastrofi.
Naftna in plinska industrija na žalost tega problema nista rešili, ker obstoječe rešitve, kot je “sežiganje” plina, metana ne skurijo popolnoma. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da je učinkovitost sežiganja plina samo 92-odstotna[1], kar pomeni, da ga 8 odstotkov še vedno uide v ozračje. Teh 8 odstotkov pa ima ogromen vpliv na podnebje.
Kot okoljevarstvenik in investitor v podnebne tehnologije se nisem nikoli nameraval globoko potopiti v raziskovanje bitcoina. Ampak marca 2022, ko je organizacija, ki sem jo podpiral vse od devetdestih let prejšnjega stoletja, Greenpeace, nastopila proti njemu[2], sem se odločil, da je čas, da naredim svojo raziskavo.
Pričakoval sem, da bom skozi analiziranje neštetih statistik in pogovore z ljudmi na obeh straneh debate, vključno z energetskimi inženirji, rudarji bitcoina, okoljskimi aktivisti in klimatologi, potrdil svoje stališče, torej, da je “bitcoin slabši za okolje kot trdijo bitcoinerji, vendar pa ni tako hudo kot pravijo pri Greenpeacu.”
To, kar sem odkril, me je šokiralo: ovrednotenje bitcoina s strani Greenpeaca in drugih okoljevarstvenikov, vključno z mojim, je bilo namreč popolnoma napačno. Bitcoin je v resnici celo boljši za okolje kot so prikazovali njegovi rudarji.
KAKO SMO SE LAHKO TAKO ZMOTILI?
Moč bitcoina je v tem, da gre za omrežje in ne za podjetje, vendar pa ga to naredi tudi ranljivega, saj nima koordiniranega načina za nadzor narative v medijih, kot ga ima lahko podjetje. V tej vrzeli so nasprotniki — med katerimi imajo mnogi lastne interese, da ta nova tehnologija propade, kot se zgodi, ko se pojavi katerakoli nova disruptivna tehnologija — uspešno kontrolirali narativo o bitcoinu in okolju.
Skozi moje raziskovanje sem ugotovil, da bitcoinerji na splošno zelo skrbijo za okolje, vendar pa nimajo posebne želje, da bi trobili v svoj rog. Na primer, Daniel Roberts iz Iris Energyja pravi: “Raje smo se bolj osredotočali na reševenje problemov, kot pa da bi … govorili svetu, kako zeleni in trajnostni smo.”[1]
Ugotovil sem, da največ trditev o uporabi energije s strani nasprotnikov bitcoina izvira iz enega samega pogosto citiranega članka iz revije Nature[1], ki ga kljub temu da je bil v veliki meri diskreditiran, še vedno precej navajajo. V litanijah okoljskih organizacij, vključno z Greenpeacovimi, najdemo citate te raziskave, kot da gre za zanesljivo znanost, ki je šla skozi verodostojen postopek medsebojnega strokovnega pregleda. Nič od tega ne drži. Ta članek je vseboval napačno predpostavko, da bo cena bitcoina večno rasla z enako hitrostjo kot v času najbolj agresivnega dela balona oz. bikovskega trenda leta 2017. Napisali pa so ga dodiplomski študentje Havajske državne univerze, in sicer kot vajo, da bi si pridobili izkušnje s postopkom objave člankov.[1]
Naj osvetlim, kako nevarno je nadaljnje navajanje tega članka. Predstavljajte si, da bi UNEP, Koalicija o podnebju in čistem zraku za zmanjšanje kratkotrajnih podnebnih onesnaževal (CCAC) ter Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) kot edino podlago za naše razumevanje podnebnih sprememb ter odziv nanje uporabljali en sam dvostranski članek, ki so ga napisali novopečeni dodiplomski študentje.
Od takrat dalje je komentiranje vpliva bitcoina na okolje nenehno potekalo nekako takole: “Za njegovo ustvarjanje se uporablja veliko energije. Nekaj te energije izvira iz fosilnih goriv, zato je slab za okolje.” Ko tako obravnavamo bitcoin, slaba logika ostaja neprepoznana, ko pa gre za sončno tehnologijo, je ta vsem vidna.
Predstavljajte si naslednji argument: “Za izdelavo sončnih kolektorjev se porabi veliko energije. Nekaj te energije izvira iz fosilnih goriv, zato so sončni kolektorji slabi za okolje.”
Res je, da se za izdelovanje teh uporabi dosti energije, pri čemer ponavadi uporabljajo peči na premog. Zaključiti, da je sončna tehnologija slaba za okolje, pa je brez dvoma napačno, saj smo upoštevali samo energijo, ki je uporabljena, ne pa tega, koliko pripomore k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Da bi dobili nepristransko oceno bitcoina, moramo o njem presojati na enak način, in sicer s kvantificiranjem izpustov toplogrednih plinov, za katere bi bilo izvedljivo, da jih rudarjenje prepreči. Sam sem začel s to kvantifikacijo.
Moj izračun je bil osupljiv. Že samo s pomočjo čistega izgorevanja sežganega plina iz naftnih črpališč in odlagališč odpadkov lahko bitcoin zmanjša emisije metana za neverjetnih 23 odstotkov. To pomeni, da lahko rudarjenje z uporabo uhajajočega metana samostojno doseže več kot polovico zadanega cilja UNEP, tj. 45-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov[1], in prepreči nastajanje več kot dvajsetine vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov.
V UNEP so ugotovili, da bi se lahko do štiridesetih let tega stoletja izognili globalnemu segretju za skoraj 0,3 stopinje Celzija, če bi v tem desetletju izpuste metana, ki jih povzroči človek, zmanjšali za 45 odstotokov[1]. Torej to pomeni, da bi rudarjenje bitcoina k omejevanju podnebnih sprememb prispevalo tako, da bi do štiridesetih let tega stoletja zmanjšalo globalno segretje za 0,15 stopinj Celzija.
Trenutno merimo že 1,1 stopinjo Celzija nad temperaturami iz predindustijske dobe.[2] To je le 0,4 stopinje stran od ključne točke preloma, 1,5 stopinj Celzija, za katero se svetovni voditelji strinjajo, da bi lahko predstavljala prag za nastanek nepopravljivih posledic. V tem kontekstu je 0,15 stopinj Celzija ogromno; to bi lahko dejansko pomenilo razliko med uspehom in neuspehom pri izogibanju podnebni katastrofi.
Da bi zgrabili to priložnost, bi se morali rudarji bitcoina odzvati z eksponentno hitrostjo in prav to počno. Danes jih uporablja metan veliko več kot pred 18 meseci.
OD KOD IZVIRA TA METAN IN ZAKAJ LAHKO RUDARJENJE BITCOINA POVZROČI TAKO SPREMEMBO?
Metan kot proizvod človeške dejavnosti pride v ozračje predvsem iz treh virov: naftne in plinske industrije, odlagališč odpadkov ter živinoreje.
Naftna črpališča izpuščajo metan, ko skozi ekstrakcijo spuščajo zemeljski plin. Ker se ta ponavadi nahajajo več kilometrov stran od plinovoda ali električnega omrežja, ekonomičnega načina za uporabo plina ni, zato ga običajno zavržejo s pomočjo izgorevanja (sežiganja). Problem je v tem, ker to ni 100-odstotno učinkovito. Le 92 odstotkov se ga spremeni v ogljikov dioksid. Preostanek uide v atmosfero neizgoren in obsega 1,7 odstotkov emisij toplogrednih plinov.[1]
Odlagališča odpadkov predstavljajo še večjo težavo. Tudi v tem primeru je večina teh predaleč od električnega omrežja ali plinovoda, da bi lahko plin uporabili. Zato ga zopet preprosto sežigajo, le da je tu stanje slabše, kajti nedavna študija je pokazala, da 70 odstotkov odlagališč odpadkov v ZDA izpušča metan neposredno v ozračje[1]. Globalno gledano pa so ta odgovorna za neverjetno količino vseh izpustov toplogrednih plinov.
KAKO RUDARJENJE BITCOINA POMAGA?
Znebiti se odpadnega metana iz naftne industrije ali odlagališč smeti je, tako logistično kot ekonomsko, zelo težko. Rudarjenje bitcoina je zaradi svojih edinstvenih lastnosti edini kandidat na svetu, ki lahko nemudoma prične zmanjševati izpuste iz obeh virov.
Poglejmo odlagališča odpadkov. Marca 2022 so regulatorji v ZDA sprejeli zakon[1], ki zahteva, da njihovi upravljalci začnejo zajemati plin. Ta sistem vključuje kombinacijo cevi in sežigalnih naprav. Ampak po navedbah enega vira iz sektorja za ravnanje z odpadki, ki je želel biti neimenovan, so v nekaterih državah dejali, da bodo kljubovali tej odločitvi. Druge pa motijo stroški, potrebni za namestitev odvodnika izgorevalnega plina, ki bi po njegovih ocenah predstavljali milijon ameriških dolarjev. Tudi če bi vsako odlagališče v ZDA v desetih letih začelo s sežigajem (kar je malo verjetno), bi še vedno 8 odstotkov vsega metana ušlo v ozračje neizgorenega[2].
Namesto da bi plačali milijon dolarjev, bi lahko odvodnik izgorevalnega plina spremenili v premoženje za upravitelja odlagališča, obenem pa zmanjšali izpuste metana. Po tem scenariju se zgodi naslednje: na samem prizorišču je nameščena enota, ki varno odstranjuje strupene emisije iz tamkajšnjega plina, tj. izvaja predzgorevanje. Nato je metan, ki je zajet skozi ta postopek, sežgan. Generator pretvori to toplotno energijo v električno, ki jo nato na mestu samem uporabi mobilna enota za rudarjenje bitcoina. Ker lahko te enote izvajajo delo na kraju samem, ne potrebujejo nobenega plinovoda in lahko začnejo delovati v tednih po tem, ko upravljavec odlagališča podpiše pogodbo.
Podjetje za rudarjenje bitcoina si zagotovi poceni elektriko. Lastnik odlagališča pa spremeni okoljsko, regulatorno in ekonomsko odgovornost (metan) v premoženje ter služi denar na kWh proizvedene električne energije. Najpomembneje je, da se emisije iz vsakega odlagališča zmanjšajo, ker je ta plin čisto zgorel. To rešitev je mogoče enostavno ponoviti in prilagoditi. Za naftno in plinsko industrijo je postopek še enostavnejši, saj tam potrebe po predzgorevanju s postopkom čiščenja strupenih plinov ni.
Dokler tehnologija zbiranja in/ali sekvestracije metana ne postane praktično izvedljiva (še vedno smo daleč od tega), je zgorevanje tega v plin, imenovan ogljikov dioksid, ki povzroča 30-krat manjše segrevanje, najboljša možnost, ki jo imamo, da se izognemo uničujočemu vplivu na podnebje, kakršnega ima uhajanje metana v ozračje.
Ker rudarjenje bitcoina zahteva samo internetno povezavo in ne izgradnje plinovodov, kjer bi morali za eno miljo (prib. 1,61 kilometra) odšteti milijone dolarjev, je to trenutno edina tehnologija, ki omogoča zgorevanje tega odpadnega metana na način, katerega lahko dovolj hitro razširimo, da bi dosegli naše najnujnejše cilje zmanjšanja njegovih emisij.
Res je, da glavni vir povečanih količin metana predstavlja živinoreja in da bi prehod na bolj rastlinsko prehrano znižal emisije. Vendar bi rekel, da bi to morali izvajati obenem z rudarjenjem bitcoina in ne namesto tega.
Mnogi ljudje takoj pomislijo: “Precej drugih stvari je, ki bi jih lahko naredili s tem metanom.” Teoretično je to res. Težava je v tem, da ta energija zahteva transport — za kar je potrebna postavitev daljonovoda, ki stane 2 milijona dolarjev za miljo[1], ali plinovoda, pri katerem je za izgradnjo milje treba odšteti 5 milijonov dolarjev[2] — razen če želite kolocirati z naftnim črpališčem ali odlagališčem odpadkov.
Čeprav Satoshi Nakamoto te koristi ni imel v mislih, ko je zasnoval bitcoin, bi nam na podlagi mojih izračunov ta verjetno lahko pomagal do leta 2045 ublažiti podnebne spremembe z zmanjšanjem segretja za 0,15 stopinj Celzija. Neverjetno je, da je zaradi tega edina tehnologija, ki trenutno lahko reducira emisije metana na raven, ki je potrebna, da bi preprečili dvig svetovne temperature za 1,5 stopinj Celzija.
Ker se učinek zmanšanja teh izpustov čuti skoraj takoj, je tako rudarjenje bitcoina izmed vseh tehnologij, ki so nam na voljo, tista, s pomočjo katere lahko najhitreje upočasnimo podnebne spremembe. To je neverjetno dejstvo, na katerega se je treba navaditi. Zato pravim, da napadanje bitcoina s strani sektorja, ki se posveča okoljskim, družbenim in upravljavskim vidikom, spodkopava verodostojnost slednjega in ne prvega.
Naši rudarji bitcoina so tisti, ki to uresničujejo. Sami ne bodo peli lastnih hvalnic, niti jim ne bi bilo treba. Verjamem, da je skrajni čas, da se zavzamemo za ključno delo, ki ga opravljajo za vse nas.
Poglejte si celotno študijo o tem, kako rudarjenje bitcoina zmanjšuje emisije metana: https://batcoinz.com/quantifying-the-potential-impact-of-bitcoin-mining-on-global-methane-emissions/
[1] Izvirnik članka je dostopen tukaj: https://batcoinz.com/bitcoin-mining-can-prevent-climate-change/
[2] https://news.un.org/en/story/2021/05/1091402
[3] https://www.science.org.au/curious/earth-environment/methane
[4] https://www.permianmap.org/flaring-emissions/
[5] https://www.epa.gov/ghgemissions/overview-greenhouse-gases
[6] https://www.iea.org/reports/flaring-emissions
[7] https://www.greenpeace.org/usa/news/change-the-code-not-the-climate-greenpeace-usa-ewg-others-launch-campaign-to-push-bitcoin-to-reduce-climate-pollution/
[8] https://onthebrink-podcast.com/iris/
[9] https://www.nature.com/articles/s41558-018-0321-8
[10] https://anchor.fm/troy-cross0/episodes/Nathaniel-Harmon-e1gl1t4
[11] https://www.unep.org/explore-topics/energy/facts-about-methane
[12] https://www.unep.org/explore-topics/energy/facts-about-methane
[13]https://news.un.org/en/story/2022/05/1117842#:~:text=Last%20year%2C%20the%20global%20average,be%20released%20on%2018%20May.
[14] https://batcoinz.com/quantifying-the-potential-impact-of-bitcoin-mining-on-global-methane-emissions-4/
[15] https://www.epa.gov/lmop/landfill-technical-data
[16] https://energynews.us/2022/03/16/washington-wants-to-capture-the-natural-gas-leaking-from-landfills%EF%BF%BC/
[17] https://www.iea.org/reports/flaring-emissions
[18] https://conversation.which.co.uk/home-energy/pylons-should-they-be-beautiful-or-cost-effective/
[19] https://www.gem.wiki/Oil_and_Gas_Pipeline_Construction_Costs
Prevedla Živa Petrovčič
Članke za blog na spletni strani medium.com pišejo različni člani in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.
