Daniel Batten: BITCOIN — ZAČNIMO NA ZAČETKU
Verjetno ste že slišali za Bitcoin. Vprašanje je, ali to, kar ste slišali, drži.
Karkoli že veste in ste slišali o njem, vas prosim, da to postavite na stran, da bomo lahko začeli pri osnovah, da bomo razumeli zakaj je bil Bitcoin narejen, katere probleme rešuje in zakaj je tako pomemben tudi za nas in naše potomce.
Kdo je Daniel Batten?
V zadnjih 20 letih sem bil del treh skupnosti: humanitarnega dela, ustanavljanja/vlaganja v tehnološka podjetja in okoljskega aktivizma. Pred letom dni, mi je eden od mojih okoljevarstvenikov in eden od mojih tehnoloških prijateljev povedal, da je Bitcoin pozitiven za okolje. Na drugi strani pa sem imel kar nekaj okoljevarstvenih prijateljev ki pa so mnenja, da je Bitcoin negativen in škodljiv za okolje. Odločil sem se, da bom sam preučil vprašanje “Kakšen je njegov vpliv na človeštvo in okolje?” Kar se je razvilo je bila neverjetna zgodba — neizrečena v medijih in nekaj, kar bi po mojem mnenju moral vedeti vsakdo. Zato sem se odločil, da o tem tudi nekaj napišem.
Kaj je bitcoin?
Bitcoin je oblika digitalnega denarja. Prvič v zgodovini je nekdo ugotovil, kako narediti nekaj redkega in nereplikativnega na internetu. Ampak Bitcoin ni samo digitalni denar. Bil je tudi oblikovan, da bi se spopadel s slabostmi obstoječih denarnih sistemov, ki so povzročali družbeno in moralno krivico. Satoshi Nakamoto je izumil Bitcoin kot odgovor na globalno finančno krizo in kvantitativno sproščanje, ki je rešitev za banke, ljudi in mala podjetja pa pušča prezrte in oškodovane.
Številne študije so ugotovile, da kvantitativno sproščanje (tiskanje denarja s strani centralnih bankirjev) povečuje neenakost bogastva. Bogati in srednji razred z naložbami v delnice / nepremičnine se običajno dobro odrežejo, na račun delavcev in lastnikov malih podjetij.
Ena od ključnih lastnosti Bitcoina je, da ne zahteva zaupanja vrednega posrednika, saj je Satoshi opazil, da ti posredniki niso vedno vredni zaupanja. Bankirji imajo na primer moč, da zamrznejo sredstva, omejujejo porabo, povečajo količino denarja in so predvsem odvisni od politične volje. Čeprav so te ranljivosti finančnega sistema pogosteje problematične v državah v razvoju, so nedavni protesti tovornjakarjev v Kanadi ali zamrznitev računa avtorja Wikileaksa Juliana Assangea s strani Paypala, pokazala, da Zahod ni imun na pritisk vlade in omejevanja posameznih državljanov.
V nasprotju z vsemi nacionalnimi valutami na svetu ima Bitcoin fiksno zalogo 21 milijonov kovancev.
Namesto posrednikov Bitcoin uporablja moto “Ne zaupaj — preveri/ Don’t trust — Verify”. Preverjanje transakcij se izvaja programsko na verigi blokov. Transakcij zapisanih na verigo blokov ni mogoče odstraniti, cenzurirati ali zamrzniti sredstev katerega koli posameznika, ki ima drugačna stališča od države ali se z nekom ne strinja. Druga ključna značilnost je fiksna denarna zaloga (ustvarjenih bo le 21 milijonov), kar pomeni, da jih je nemogoče natisniti več in povzročiti prenos bogastva od revnih k bogatim. Bitcoin obide potrebo po centralnih bankirjih. Največkrat je to velika težava sploh v državah v razvoju, kjer obstaja intenzivna ekonomska in politična nestabilnost.
Veliko uporabnikov bitcoina je v državah, kot so Nigerija, Vietnam, Turčija, Libanon, Argentina, Ukrajina: države, za katere je značilna hiperinflacija, vojna, avtoritarna ali polavtoritarna vladavina. Milijoni ljudi v teh državah so spremenili svoje življenje z Bitcoinom. Aktivisti za človekove pravice po vsem svetu so delili zgodbe, kako je Bitcoin ključni del njihovega boja za človekove pravice in finančno suverenost.
Nedavna zgodba iz Libanona na primer kaže, kako običajni ljudje v teh državah uporabljajo Bitcoin za boj proti eni od posledic slabega upravljanja z državo in bankami — hiperinflaciji.
Ne dolgo nazaj, sem se srečal z nekaj posamezniki, katerih življenja bi lahko pozitivno spremenila uporaba Bitcoina. V celoletnem varčevanju so si privoščili tečaj meditacije v Indiji, na katerem sem bil tudi sam navzoč. Povedali so, da se je vrednost njihovih prihrankov zaradi izgube vrednosti njihove valute zmanjšala na 20% proti indijski rupiji. Te zgodbe je zajel Alex Gladstein na svojem Twitter računu in v svoji knjigi “Check Your Financial Privilege”.
ALI IMA BITCOIN KAKŠNE DRUGE KORISTI?
Zagotoviti redko, varno, digitalno, necenzurirano obliko svetovnega denarja, ki ga centralne banke ne morejo razvrednotiti, je bil glavni namen valute bitcoin.
Toda obstajala je še ena povsem naključna korist, ki jo je ustvaril Bitcoin- njegova korist za okolje. Vem, da se nekateri ne strinjate s tem, a ko pogledamo podatke, se izkaže, da je Bitcoin neto pozitiven za naše okolje. In ravno zato sem vam na začetku dejal, da pozabite na vse kar ste slišali in brali saj tega nihče ne napiše in je po večini prezrto.
3 okoljske koristi Bitcoina
A. Takojšnje
B. Sistemsko, družbeno (petro dolar):
C. Sistemsko, posameznik
A. Takojšnje:
Zaradi načina delovanja Bitcoina potrebuje omrežje validacijskih vozlišč (imenujejo se rudarji), ki uporabljajo kriptografske procese, da zagotovijo veljavnost transakcij in varnost omrežja.
Naključna korist tega je, da je bil ustvarjen nov porabnik energije, ki se izkaže, da lahko pomaga pri vsaj dveh zelo pomembnih misijah za naše podnebje:
· Pospešiti razvoj uporabe sončne in vetrne energije ter obnovljivih virov
· Odstraniti atmosferske emisije metana
Kako?
1. Gradnja električnega omrežja
Za razliko od bolnišnic, jeklarskih obratov ali stanovanjskih hiš lahko mobilne enote za rudarjenje Bitcoinov postavimo povsod in to zelo hitro. Potrebujejo le internetno povezavo. Lahko so ob odlagališču, v puščavi ali na ravnem kosu zemlje med ledeniki. To se imenuje “lokacijska neodvisnost”, kar je velika redkost pri ostalih uporabnikih energije. Ta neodvisnost je tudi zelo dobra pri uporabi obnovljivih virov energije, saj se večina projektov s sončno in vetrno energijo bori za pridobitev financiranja ter za dovoljenja za priključitev na javna omrežja.
Samo izgradnja električnega omrežja do polj za proizvodnjo sončne oziroma vetrne energije v ZDA stane vsaj 1M $ po kilometru. To pomeni, da so solarni ali vetrni viri energije pogosto odrezani od velikih mest in čakajo na priključitev. V ZDA obstaja veliko število takih polj, ki že vrsto let čakajo na finančna sredstva in dovoljenja, da se bodo lahko priključila na javno omrežje. Sedaj lahko z farmo za rudarjenje Bitcoinov, začnejo služiti denar že pred priključitvijo na omrežje. S tem pridobijo sredstva za razširitev svoje dejavnosti ali pa financirajo priključitev na omrežje.
Obstaja še veliko drugih prednosti. Rudarjenje Bitcoinov lahko tudi stabilizira omrežje, kar pomeni, da se lahko za rudarjenje uporabi več različnih »nezanesljivih« virov in v primeru nihanj v trenutku povečamo oziroma zmanjšamo porabo in s tem balansiramo med prevelikim oziroma premajhnim odjemom energije iz omrežja takorečeno v vsakem trenutku.
Za bolj podrobno analizo sil lahko prebere ta članek, ki sem ga napisal v začetku leta 2022.
2. Zmanjševanje metana
Čeprav je spodbuda za povečanja gradnje obnovljivih virov energije s pomočjo rudarjev zelo navdušujoča, je po mojem mnenju še bolj pomembna uporaba rudarjenja pri zmanjševanju globalnih emisij metana. Združeni narodi so nedavno sporočili, da je zmanjševanje metana “najmočnejši vzvod, ki ga imamo za zmanjšanje podnebnih sprememb”. To je zato, ker se vsako leto s kmetij, odpadnimi vodami, odlagališči in naftno-plinskimi industrijami izločajo velike količine metana. Metan je 84-krat bolj škodljiv za naš planet kot CO2. Metan je toplogredni plin, katerega posledice občutimo takoj in to v veliko večji meri kot pri CO2.
Ena največjih težav, ki jih je treba rešiti, so emisije iz odlagališč smeti. Ko se organski odpadki v odlagališčih razgrajujejo, se sprošča metan — močan toplogredni plin. Metan iz odlagališč prispeva k 15% vseh človeških emisij metana, nedavne satelitske posnetke NASA pa kažejo, da je vse skupaj še veliko slabše.
Do danes ni bilo nobenega ekonomskega in razširljivega načina za obvladovanje tega metana.
Rudarjenje Bitcoinov pa popolnoma spremeni to teorijo. Ker je Bitcoin “lokacijsko neodvisen”, mu namestitev na odlagališču smeti niti malo ne »smrdi«. Zato je relativno preprosto postaviti generator na kraju samem. Le ta gemerator zajame metan, ki bi drugače ušel v ozračje, ga “zakuri” in uporabi toploto, da zavrti turbino, ki ustvarja električno energijo za rudarjenje Bitcoinov. Tako dobi rudarjenje dvojno nagrado. Denar za rudarjenje in pomoč pri ohranjanju okolja.
Korist je ogromna: do leta 2030 bi lahko zmanjšali 2% vseh globalnih emisij.
Projekti za rudarjenje Bitcoinov iz odlagališča plinov in projekti za bioplin s kmetij so že v teku in se bodo hitro razvijali v prihodnih letih.
Za ponazoritev, kako si lahko z Bitcoinom pomagamo: od vseh naložb v podnebne tehnologije gre le 2 % za uničenje metana (čeprav je zmanjšanje metana naš najmočnejši recept za zmanjšanje podnebnih sprememb) in od tega se večina vlaga v tehnologije, ki bodo na voljo šele po letu 2030.
Z drugimi besedami: premalo in prepozno.
Bitcoin je ena od redkih podnebnih tehnologij, ki je na voljo že danes in je ekonomična ter jo je mogoče hitro razširiti, da bi izpolnila naše najnujnejše podnebne potrebe.
Podroben opis, kako lahko rudarjenjezmanjša podnebne spremembe z blaženjem metana, najdete v tem dokumentu (ki sta ga pregledala dva znanstvenika s področja klimatskih sprememb).
Pogosta vprašanja:
Ali bi moral bitcoin slediti ethereumu in najti način, kako porabiti manj energije?
Odgovor: Obstaja več razlogov zakaj bi bilo to za človeštvo in samo tehnologijo negativno. Vendar se bom osredotočil na okoljski razlog. Z okoljskega vidika je ključno, da Bitcoin ne sledi zgledu Ethereuma, saj lahko Bitcoin pomaga sončni/vetrni energiji da postane dobičkonosna in zmanjša količino metana v ozračju le zato, ker uporablja veliko energije. Zmanjšajte to porabo energije: in tako obnovljivi viri energije kot odlagališča izgubijo idealnega partnerja: z drugimi besedami, izgubite prav tistega uporabnika, ki bi lahko pospešil izgradnjo obnovljivih virov energije in je edini vir financiranja, ki ga imamo za zmanjšanje podnebnih sprememb (zmanjšanje metana).
Toda ali Bitcoin ne jemlje energije drugim uporabnikom?
Odgovor: Bitcoin večinoma uporablja neuporabljeno in odpadno energijo, ki je nihče drug ni mogel uporabiti, ker je bila na napačnem mestu in/ali proizvedena ob napačnem času (kot sončna energija opoldne ali vetrna energija opolnoči).
Ali povedano drugače:
Predstavljajte si globalno omrežje mravelj, ki se vsak dan sprehajajo naokoli in pojedo vse drobtinice in zavržene ostanke hrane. Verjetno gre za več deset milijonov kalorij. Kritizirati, “da bi bilo treba hrano uporabiti za kaj drugega?”, je zgrešeno.
Uporabnik Twitterja, Matt Hart
B. Sistemska, individualna
Kot okoljevarstvenik imam že dolgo težave z nekontroliranim potrošništvom: gibanjem, ki nam po mojem mnenju obljublja srečo, namesto tega pa nam pušča onesnažene oceane z mikro plastiko, zrak, onesnažen s smogom, in zemljo, onesnaženo s petrokemikalijami. Ni nujno, da se strinjate z mojim pogledom, vendar sem prepričan, da se strinjate, da ni vse, kar porabimo, nujno potrebno in da je naša prekomerna potrošnja povezana z velikim vplivom na okolje.
Zmanjšanje porabe vodi k manjšemu onesnaževanju vode, zemlje in zraka (da ne omenjam zmanjšanja emisij metana iz odlagališč odpadkov).
Toda kako spodbuditi, da bi namesto potrošnje hranili? Bitcoin rešuje to težavo s finančnega vidika. Satoshi je opazil, da ste ob denarni inflaciji močno motivirani, da denar porabite čimhitreje, preden izgubi vrednost. Kadar pa se vrednost tega denarja poveča oziroma ohrani (kot se je vrednost Bitcoina povečala za vsakega imetnika), ste motivirani, da ga hranite in ne porabljate. Raziskave na tem področju se šele začenjajo, vendar že zdaj podatki kažejo, da imetniki bitcoinov ne trošijo toliko kot njihovi vrstniki, ki bitcoinov nimajo .
C. Sistemski, družbeni (petrodolar):
Ker sta me vzgajala hipijevska starša, ki sta mi privzgojila vrednost družbene pravičnosti in okoljskega aktivizma, sem podedoval tudi sumničavost do vseh, ki se ukvarjajo s podjetništvom. V odrasli dobi sem to nezaupanje premagal, vendar je nekaj ostalo v meni in povzročilo, da sem bil v veliki meri finančno nepismen.
Poleg tega, da sem zaradi tega sprejel nekaj slabih odločitev glede svojih financ, tudi nisem mogel videti povezave med finančno in okoljsko/socialno neodvisnostjo. Zares je bil potreben moj finančno pismeni prijatelj, da mi je odprl oči in opozoril na to povezavo.
Preprosto povedano: brez finančne neodvisnosti svet ne more doseči podnebne in socialne pravičnosti v obsegu, kot bi si mnogi od nas želeli.
Če so države v razvoju ranljive zaradi odplačil Mednarodnemu denarnemu skladu in afriške države, katerih gospodarstvo je bilo ohromljeno zaradi francoske devalvacije srednjeafriškega franka ali vojne, ki so se vodile in plačevale s krediti — kako to sistematično spremeniti brez nenasilne revolucije v našem finančnem sistemu? Odgovor je, da je to nemogoče.
Trenutno živimo v sistemu, imenovanem petrodolar, v katerem nafta poganja mednarodno gospodarstvo. Plačuje se v ameriških dolarjih, kar daje ZDA veliko gospodarsko prednost. V zameno za to uslugo, ki jo Savdska Arabija nudi ZDA, le ti branijo svoje tranzitne koridorje z močjo ameriške vojske, ki je eden največjih onesnaževalcev s toplogrednimi plini na svetu. V tem smislu ameriški dolar dejansko podpira ameriška vojska.
Kako je v svetu, kjer je rast gospodarstva odvisna od proizvodnje nafte, mogoče uspešno svetovno gospodarstvo? Odgovor je, da je to mogoče šele, ko bosta dolar in nafta ločena. Bitcoin je prvi pragmatični kandidat za dosego te ločitve. To ni teorija, o kateri razpravljajo akademiki: to je monetarni sistem, ki obstaja se razvija in je že dokazal, da je sposoben ločiti finance od nafte, ločiti finance od državnega nadzora in ločiti finance od centralnih bankirjev, ki lahko tiskajo denar in razvrednotijo valute.
Bitcoin predstavlja postavitev fiskalnih tirnic za svet, v katerem lahko strukturno soobstajata okoljski in gospodarski napredek.
Če je tako dobra, zakaj v nekaterih časopisih in okoljskih organizacijah slišim drugačno mnenje?
Gaslighting: zakaj se dogaja, od kod izvira in kako je zelo učinkovit.
To je manipulacija s pomočjo poneumljanja.
Da bi odgovorili na to vprašanje, se moramo vrniti k prejšnji točki: “Bitcoin zaobide potrebo po centralnih bančnikih.”
Vsaka moteča tehnologija bo konec koncev nekomu v napoto. Avtomobili so prekinili industrijo konj in vozov. Internet je prekinil tiskane medije. Bitcoin ruši centralne bankirje.
Tako kot tiskarska industrija in industrija konjskih vpreg pred njima se tudi centralni bankirji ne bodo mirno umaknili v zgodovino. Tako kot vsi pred njimi, bodo storili vse, kar je v njihovi moči da bi ostali pomembni. Del te strategije zahteva, da napadejo novo tehnologijo. Ali so sporočila resnična ali ne, ni pomembno. Pomembno je samo ali so učinkovita.
Vektor napada, ki so ga centralni bankirji večinoma izbrali, je poraba energije za vzdrževanje omrežja bitcoin. To je bila zanje dobra izbira iz dveh razlogov
- gre za zelo čustveno vprašanje (in to upravičeno)
- poraba energije je zelo pregledna. Zato jo je enostavno uporabiti za napad
Objektivno gledano, brez stalne medijske antibitcoin podpore, napad nima logičnega smisla. Bitcoin ni le majhen porabnik energije na svetovni ravni (manj kot božične lučke) po enem od meril je tudi prvi uporabnik energije z negativnimi emisijami na svetu. Toda tudi v tem primeru logika ni pomembna, pomembna je učinkovitost napada.
Napadanje Bitcoina zaradi njegovih okoljskih dosežkov je podobno, kot če bi izpostavljali Novo Zelandijo zaradi njenih dosežkov na področju korupcije. Ali na Novi Zelandiji obstaja korupcija? Zagotovo. Bi si morali Novozelandci prizadevati, da bi postali manj koruptivni? Nedvomno. Vendar je tako kot je bitcoin prvi uporabnik energije z ničelnimi emisijami, je Nova Zelandija po enem merilu prva najmanj skorumpirana država na svetu.
Vendar to ni pomembno. Če imate interes, da napadete rezultate Nove Zelandije na področju korupcije, in če imate moč nadzorovati medije, lahko sčasoma zlahka povzročite, da večina svetovnega prebivalstva verjame, da ima Nova Zelandija težave s korupcijo, ne glede na podatke ali dokaze o nasprotnem, o katerih časopisi in mediji preprosto ne bi poročali.
Prav to se je zgodilo z propagando proti bitcoinu.
Vodilni primer centralnobančnih dezinformacij je spletna stran Digiconomist, katere avtor je uslužbenec nizozemske centralne banke Alex de Vries.
To spletišče je postalo najpogosteje citirani vir člankov o bitcoinu, povezanih z okoljem v medijih, kot so The Guardian, The Independent in poročila, kot je poročilo OTSP o trgovanju s kriptovalutami, ki ga je pripravila Bela hiša. De Vries/Digiconomist je bil v poročilu OTSP citiran štirikrat pogosteje kot nevtralni Cambridge Institute of Alternative Finance.
Sama spletna stran je bila v bitcoin skupnosti deležna številnih kritik. Zanesljivost spletnega mesta in navzkrižje interesov, kolikor mi je znano, nista bila niti enkrat postavljena pod vprašaj. Predstavljajte si, da bi bil najpogostejši vir informacij o podnebnih spremembah ena sama spletna stran hobista, ki je bil plačan uslužbenec družbe Exxon in ni imel nobenih kvalifikacij na področju podnebnih znanosti. Predstavljajte si tudi, da mediji niso nikoli podvomili o veljavnosti navzkrižja interesov tega vira informacij: tako popolna je bila zmaga centralnih bankirjev, ki so onemogočili vsakršno razpravo o bitcoin omrežju, ki bi temeljila na resničnih podatkih. Namesto kakršne koli razprave so si postavili svojo zgodbo.
Razlog, zakaj so okoljske organizacije oblikovale prepričanja proti bitcoinu, je torej ta, da centralne banke dobro razumejo, da so okoljevarstveniki močna lobistična skupina, in če jih lahko mobilizirajo proti bitcoinu, potem lahko začnejo ustvarjati svoje CBDC (Central Bank Digital Currencies) in jih promovirati kot “dobre za okolje”, čeprav CBDC centralnim bankam omogočajo več nadzora, ljudem pa manj kot kdaj koli prej.
Doslej so osrednji mediji in centralne banke delovali v skladu z naslednjimi cilji:
1. čim manj poročali o pozitivnem vplivu bitcoina na človeštvo, medtem ko so objavili številne članke, v katerih so ga prikazali kot špekulacije brez prave vrednosti.
2. izbirali primere, ko so se rudarji bitcoinov posluževali neprimernih načinov rudarjenja (tako kot bi izbirali primere korupcije na Novi Zelandiji). Glavni mediji so to taktiko izigrali do skrajnih meja: primer, ko je rudarjenje bitcoinov uporabljalo celotno elektrarno na zemeljski plin, je bil okrepljen z nenehnim obnavljanjem, 31 primerov ko so rudarji uporabljali energijo brez emisij, pa je ostalo neobjavljenih.
Ne gre za to, da bi bili centralni bankirji slabi ljudje, tako kot ljudje v tiskanih medijih niso slabi ljudje. Večinoma so preprosto ljudje, ki igrajo svojo vlogo v družbi in ki bi tako kot vsak od nas verjetno želeli ohraniti nekaj, kar jim je postalo udobno in poznano. Vendar je bistveno, da ne postanemo žrtve njihove taktike dezinformiranja.
V nasprotnem primeru tvegamo, da bo svet prikrajšan za potencialno najbolj realno upanje, da bi pospešil izgradnjo omrežja obnovljivih virov energije in zmanjšal emisije metana ter hkrati zmanjšal porabo in ustvaril pogoje za svet, v katerem lahko pozitivna ekonomija in negativne emisije obstajajo hkrati.
Druga ključna dejstva o bitcoinu
Po podatkih Sveta za rudarjenje bitcoinov omrežje Bitcoin zdaj uporablja več kot 59 % virov energije brez emisij, kar pomeni, da je najčistejši porabnik energije med vsemi industrijami na svetu.
2. Po napovedih bo do decembra 2024 postalo ogljično nevtralno (v pol krajšem času, kot ga je potrebovala solarna industrija, da je postala ogljično nevtralna).
3. Do leta 2030 naj bi omrežje Bitcoin predvidoma zmanjšalo 10x več emisij iz ozračja, kot jih proizvede, kar je osupljiv dosežek.
4. Sama baterijska tehnologija ne rešuje težav z nestalnostjo sončne in vetrne energije. IEA pravi, da je potrebna kombinacija baterij in odziva na povpraševanje (odjemalci, ki so zelo prilagodljivi, med katerimi so najbolj prilagodljivi rudarji bitcoinov). Inženirji za sončno energijo in baterije pravijo, da je potrebna baterijska tehnologija v kombinaciji z rudarjenjem bitcoinov. ARK Invest se strinja, da je potrebna baterija + rudarjenje bitcoinov (glej spodnjo grafiko).
POVZETEK
Bitcoin je izjemno uporabna tehnologija, ki najprej vpliva na ljudi v državah v razvoju. Njen vpliv je občutilo že več sto milijonov ljudi po vsem svetu. Poleg te namerne koristi je nastala tudi nenamerna korist, ki je posledica edinstvene lokacijske agnostičnosti rudarjenja bitcoinov: pomaga pri izgradnji obnovljivih virov energije in blaži naše najnujnejše toplogredne pline tam, kjer druge tehnologije niso uspele.
Tako kot pri vsaki prelomni tehnologiji se bodo tudi pri tej nekateri posamezniki in skupine borili proti sprejetju boljšega sistema. To nas ne sme odvrniti od objektivnega pogleda na prihodnost in obljube, da bomo prispevali k svetu, v katerem lahko ekonomija in okoljska blaginja sobivata. Ta svet zahteva veliko truda vsega človeštva. Bitcoin ni popolna rešitev je pa del rešitve in obstajajo indici, da je bistveni del celotne rešitve.
Dodatni viri
- Primer, kako Bitcoin spodbuja inovacije v sektorju obnovljivih virov energije
- Kako Bitcoin stabilizira omrežje in povečuje zmogljivosti upravljavcev omrežij za povečanje proizvodnje iz obnovljivih virov
- Podcast s štirimi okoljevarstveniki, ki razpravljajo o tem, kako je Bitcoin koristen za okolje
- Več informacij o tem, kako je Bitcoin na dobri poti, da postane ogljično negativen
- Zakaj “porabi preveč energije” ni več veljaven argument (4.40 min)
Avtor za to delo ne prejema nobenih sredstev: to je samo vir za skupnost z namenom izobraževanja in obveščanja.
Prevod članka BITCOIN — LET’S START FROM SCRATCH avtorja Daniela Battena
Članke in prevode za blog na spletni strani medium.com pišejo različni člani in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.
